NAŠ JEZIK JE LJUBEZNIVO OČARLJIV …

Slavni Umberto Eco je v enem izmed svojih esejev napisal, da bodo knjige preživele zaradi svoje telesnosti, pa tudi zaradi vonja, ki ga v digitalnem svetu ne more biti. Z njim se strinjamo tudi v najštevilčnejšem aktivu na šoli – slovenističnem, kjer se v času, ki ni naklonjen knjigi, in vsemu, kar je z njo povezano, trudimo, da bi slovenska beseda ostala najvrednejša slovenska čednost, jezik pa organ duše, kot je zapisal Tone Pavček.

Ob rednem pouku, ki obsega v vseh štirih letih pripravo na zahtevno in obsežno maturo (če seštejemo ure, se z dijaki na gimnaziji družimo skoraj 600 ur, na strokovni šoli pa zaokroženo 500), se trudimo, da bi besedna umetnost in jezik postala zanje zanimiva in privlačna.

U S T V A R J A L N O S T

Dijakom ob pouku omogočamo pripravo na tekmovanje za Cankarjevo priznanje. V zadnjih desetih letih, ko smo se ukvarjali z zahtevnimi domačimi in tujimi besedili, smo osvojili več kot 100 bronastih priznanj, vedno pa tudi srebrna in vsako leto vsaj dve najžlahtnejši, zlati, ki jih prejme le dvajset najboljših v državi.

Optimistično razpoložene pred pisanjem eseja

Ukvarjamo se tudi z raziskovalnim delom. Tako sta leta 2015 in tudi 2017 dve nalogi prejeli zlato priznanje, ki ju komisija Gibanje znanost mladini podeli le dvema v državi.

Maša Marija Vrtačnik je uspešno zagovarjala nalogo Kdor ljubezen prvo zabi, nápak, nápak pač ravna – hrepenenje, ljubezen in smrt v španskih romancah, v kateri je preučevala deset romanc, ki jih je v slovenščino iz španske antologijske predloge znamenitega preučevalca Pidala edini doslej prevedel Niko Košir. Naloga je imela posebno težo, ker je to prva analiza posameznih španskih romanc, saj se s pričujočo tematiko ni ukvarjala še nobena diplomska naloga na oddelkih ljubljanske Filozofske fakultete, s katero se je tudi povezala. Morda bo branje koga vzpodbudilo, da bo »ljudske oblike spontane poezije« spet oživil za sodobnega bralca.

Zlata Maša Marija Vrtačnik                                                                 Sova – simbol učenosti in modrosti

Dve leti kasneje pa Gašper Tonin izdelal nalogo z naslovom Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!, v kateri je analiziral stavčno metafora v poeziji Franceta Balantiča in se tako poklonil velikemu kamniškemu rojaku.  Pesnika bi z metaforiko in podobjem v njegovih pesmih brez oklevanja lahko uvrstili v vrh slovenskega metaforičnega izražanja. V nalogi se je osredinil na podrobno analizo pomena in zgradbe stavčnih metafor v Balantičevi pesniški zbirki Muževna (sem) steblika in Sonetnem vencu.

S svojimi besedili sodelujemo na različnih literarnih natečajih, predvsem priljubljeno je pisanje haikujev, kjer dijaki v zbornikih prvič objavljajo svoje pesmi.

Tole je eden izmed nagrajenih haikujev Gašperja Tonina:

                                                                 Metulj

                                                          Tihi par je kril

                                                       metulja zaplahutal –

                                                          šel je moj nemir.

 Gašper Tonin, tudi avtor pesniške zbirke Šepet gozda

P E S N I Š K E  Z B I R K E

Z vsakim dnem odkrivamo nove dimenzije tega sveta in se jim čudimo. Poezija razkrite odtenke niti, ki ustvarjajo stvarnost, poveže v tapiserijo – pesem. Za vsako stoji svojstven tkalec.

R E C I T A L I

Ob kulturnem prazniku

Ena generacija odide, druga pride. Prinese novo energijo, osvoji košček nove literarne pokrajine in za seboj pusti neprecenljiv odtis, vdelan v šolski spomin. Da, dijaki prihajajo in odhajajo. A so vedno – tu. Prešeren bi nas bil vesel …

            Rudolf Maister bi nam salutiral …

Ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne smo novembra 2018 postavili na oder Doma kulture Kamnik nov recitalz naslovomHrepenenje izza okopov.

R U D O L F I

Gledališka skupina, ki od l. 1994 gosti tiste, ki hočejo stopiti na oder kakor skočiti v bazen vseh možnih svetov. Kjer lahko govoriš, kjer lahko plešeš, kjer lahko poješ, kjer lahko čutiš, kjer si  jaz nekoga, čeprav nisi povsem.

Legendarni Rudolfi na odru – v ogledalu sveta in srca … (Alpska idila, 2018)

G L E D A L I Š Č E

Zelo radi pa se odpravimo na gledališko predstavo, ali pa pride gledališče k nam, v Kamnik. Tako sledimo aktualnim predstavam in tistim, ki se povezujejo z našim delom, predvsem s težjimi besedili iz učnega načrta in z maturitetnim sklopom. Predlani smo gostili predstavo Angel pozabe z nepozabnim dobitnikom Borštnikovega prstana Janezom Škofom, v Drami pa smo si ogledali izvrstno odigrano komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Menimo, da je pomembno privzgojiti pozitiven odnos do kulture, zato vse dijake spodbujamo, da postanejo redni obiskovalci gledališč, tudi virtualnih.

            P O P O T O V A N J A

Najlepše pa je, ko nas pred šolo že čaka avtobus in nepogrešljiva malica, saj vemo, da bo dan lep in bogat. Naših enodnevnih medpredmetnih ekskurzij in projektnih dni se dijaki veselijo, saj običajno odkrivamo nevsakdanje poti. Tako spoznavamo neznano zamejstvo, dragocene in skrite kotičke, kjer še živi slovenska beseda, pri čemer nam že mnoga leta pomaga njegov velik poznavalec gospod Slavko Mežek. Tako obiščemo Trst z zaledjem, Slovenske gorice, Goričko, Prekmurje in Porabje, pa Belo krajino.

Nekaj utrinkov …

    Ogled Rižarne – nekoč koncentracijskega taborišča – pretrese vse

Za lepimi vrati stoji trdna kraška hiša … mi bi pa kar ostali tukaj-za zmeraj!

    Vse poti vodijo v … Trst        … k spomeniku slavnega Joycea …  … in na Kettejev pomol …

Izvir Krupe z neštetimi odtenki vedno navduši …

Recital Župančičeve poezije pred njegovo prenovljeno rojstno  hišo v Vinici

                                               Župančič je tudi častni občan občine Kamnik

Na Šokčevem dvoru v Žuničih prisluhnemo        

zanimivostim o izročilu Belokranjcev,             Nazaj k naravi – veliko truda je vloženega v tkanje lanu

postrežejo nam tudi zelo okusno pogačo

V okviru projektnih dni prehodimo Jurčičevo in Kosovelovo pot in se v avtentičnem okolju srečujemo s še danes aktualno realistično pripovedjo in z brezčasnimi pesmimi.

     Od Višnje Gore do Muljave …                        Deseti brat ali Martinek Spak – to je zdaj vprašanje

 Kosovelova domačija nas vedno pričaka v cvetju …

   Kadar pa besedila, predpisana za maturitetni esej, opisujejo slovensko pokrajino, takrat je branje najbolj doživeto. Leta 2018 smo se odpravili po poteh Kosmačevega romana Pomladni dan …

 »Nemara boš pa pisal … »                                    »No, to pa tudi veš, da je naša hiša morala

                                                                                opraviti svojo dolžnost …«        

»Samo Idrijca je šumela mimo hiše, toda šumela je prav tako gluho kakor prej, mesečina pa je pritajeno drsela skozi zamreženo okence kakor sneg skozi veje.

Misel režiserja Janka Lorencija pa naj bo vzpodbuda vsem, da bi radi posegali po vedno novih zgodbah, ki nas opogumljajo, povezujejo in tudi osvobajajo …

»Jaz obstajam samo, ko sem del neke zgodbe. Zgodba je tista, ki me konstituira kot človeka. Glede na to, da imamo spomin, ki je sestavljen iz vonjev, senzualnih trenutkov, je zgodba nekaj najbolj kompleksnega. Zgodba mi daje občutek vrednosti, dragocenosti, morda smisla, in hkrati občutek večnosti … in željo po tem, da se ta pesem poje. Da se ta zgodba govori.«

Lepo vas pozdravljamo slavistke

Nadja Blatnik, Vesna Fabjan, Nataša Hribar, Kristina Jamšek, Marjeta Kralj, Jana Pertot Tomažič, Maja Šturm, Tanja Jana Žavbi, Stanislava Židan in Tatjana Zorman